Neoluščeno proso: korist in dobre lastnosti

V zadnjih letih se na naših krožnikih spet pojavlja proso, a tokrat kot cenjeno živilo. To starodavno žito, nekoč zasmehovano kot "hrana revežev", je danes znano po svoji hranljivosti in zanimivih spojinah, ki jih vsebuje. V svetu, kjer superživila rastejo na vseh koncih sveta, se proso kot domača, skromna, a hranilno bogata izbira zdi kot odgovor na preprosto vprašanje: ali smo morda že imeli vse, kar smo iskali – le da smo na to pozabili?

Žito s karakterjem in bogato zgodovino

Proso izvira iz srednje Azije, kjer je pred tisočletji hranilo celotne civilizacije. V stari Kitajski je veljalo za eno izmed petih svetih žit, v Evropi pa je bilo med prvimi, ki so jih načrtno gojili za prehrano ljudi. V Sloveniji ima dolgo tradicijo – pogosto povezano s skromnostjo, vztrajnostjo in iznajdljivostjo podeželskega prebivalstva. Šele modernizacija kmetijstva je to odporno rastlino potisnila v pozabo. Zdaj pa se ponovno prebija in dokazuje, da je res pravo domače super živilo.

Kaj je neoluščeno proso?

Neoluščeno proso je proso v svoji najbolj naravni obliki – s tankim zaščitnim ovojem, ki obdaja seme. In prav v tem ovoju se skriva zakladnica hranil. Čeprav ga pred uživanjem navadno oluščimo (ker je sicer pretrdo za kuhanje), je pomembno, da razumemo tudi vrednost neoluščenega prosa.

Neoluščeno proso vsebuje več rudnin in vitaminov kot že oluščeno, predvsem pa je bolj obstojno in počasneje oksidira. Je bogat vir silicijeve kisline, vlaknin in biorazpoložljivih mineralov, ki se sicer pri rafiniranih različicah izgubijo. Kadar ga uporabljamo v mleti obliki (kot moka), je neoluščeno zrnje najboljša izbira, saj ohrani največ svoje naravne vrednosti.

Vsebina, ki osupne tudi znanstvenike

Naj ne zavede njegova preprosta zunanjost – proso je izredno zanimivo tudi pod mikroskopom. Vsebnost silicijeve kisline v topni obliki (v obliki ortosilicijeve kisline) je ena izmed njegovih največjih prednosti – saj je prav ta oblika najbolj biorazpoložljiva za telo. Silicij ima pomembno vlogo pri tvorbi kolagena, elastina in keratina – torej vsega, kar se sveti, raste in ne poči: koža, lasje, nohti, vezivna tkiva.

Poleg tega vsebuje tudi fitinsko kislino, ki je sicer pogosto demonizirana, vendar v ustreznem ravnovesju deluje kot antioksidant in kelator težkih kovin. Kaj to pomeni praksi? Pomaga vezati in izločiti presežek železa ali težkih kovin iz telesa. Zato je zelo pomembno, da proso predhodno pravilno pripravimo – namakanje, spiranje z vrelo vodo in kuhanje zmanjšajo čezmerno vsebnost fitinske kisline, zlasti če gre za neoluščeno različico.

Alkalno delovanje in prebavni sistem

Zanimivo je tudi, da proso v želodcu povzroča alkalno reakcijo. V praksi to pomeni manj kisline, manj možnosti za zgago in večjo prijaznost do želodca.

Zaradi visoke vsebnosti netopnih vlaknin podpira zdravo peristaltiko črevesja, vlaknine pa podpirajo tudi dobre bakterijske kulture v črevesju. Čeprav proso ni probiotik, je prav gotovo prebiotik – hrana za koristne bakterije v našem črevesju.

Okus z mnogimi obrazi

Ko govorimo o okusu, je proso res nekaj posebnega: ima naravno oreškasto noto, ki jo lahko poudarimo ali zmehčamo, odvisno od priprave. Če ga uporabimo za sladico, z dodatkom vanilje in cimeta, dobi topel, skoraj krušni vonj. Če ga začinimo s soljo, česnom in rožmarinom, postane odlična priloga ali nadev. Zmleto v moko se spremeni v brezglutensko alternativo za peciva, palačinke in kruh. Proso je torej pravi kulinarični kameleon, najbolj priljubljena jed številnih pa je še vedno prosena kaša z jabolki in skuto.

Pri neoluščenem prosu je ključno to, da ga pred kuhanjem pravilno obdelamo – najprej ga prelijemo z vrelo vodo, odcedimo, šele nato ga skuhamo. Tako preprečimo morebitno grenkobo in ohranimo žlahten okus.

Če si želiš na slasten način v svoje obroke vključiti več prosa, je tukaj nekaj odličnih receptov:

1. Prosena kaša z jabolki in skuto je odlična ideja za sladico, malico ali kot zdrav zajtrk. Primerna je tudi za diabetike.

2. Kruh iz prosene kaše je odličen za vse, ki se izogibajo žitom z glutenom in tudi tiste, ki želijo s kruhom zaužiti koristi prosa.

3. Zelenjava s proseno kašo je dokaz, da je lahko prosena kaša podobno kot ajdova odlična izbira za pripravo solate.

4. Čokoladno-bananina prosena kašica pa je lahko odličen zajtrk ali pa večerja tako za odrasle kot tudi za otroke.

Malo znana, a neverjetno zanimiva dejstva o prosu …

• Temperaturna odpornost: Proso je eno redkih žit, ki dobro uspeva tudi v ekstremnih sušah. Njegov koreninski sistem je izjemno učinkovit pri izkoriščanju vlage, zaradi česar je okoljsko trajnosten pridelek.

• Ni gensko spremenjeno: Proso je eno izmed redkih žit, ki se še ni znašlo v središču biotehnoloških manipulacij. To pomeni, da je pogosto prva izbira med zagovorniki čiste, naravne prehrane.

• Nizki glikemični indeks: Zaradi visoke vsebnosti vlaknin in kompleksnih ogljikovih hidratov se sladkorji iz prosa v kri sproščajo počasi. Posledično pomaga pri uravnavanju energije čez dan in preprečuje »glikemične vrtiljake«.

• Proso vsebuje miliacin: To je tista spojina, zaradi katere so že naše babice nevede rade uživale proso. Poskrbi namreč za lepšo rast las.

Za lepoto – ne le od znotraj, ampak tudi na ven

Prosu pa ni treba ostati le na krožniku. Ponaša se tudi z zanimivimi možnostmi v naravni kozmetiki. Maska iz kuhane prosene kaše, limoninega soka in medu deluje kot nežna kislo-alkalna obloga, ki odstranjuje odmrle celice in vrača sijaj. Preprosto, domače in učinkovito – brez sestavin, ki jih ne znaš izgovoriti.

Neoluščeno proso je zato tiha zvezda prehranskega in celo kozmetičnega sveta. Ne kriči po pozornosti, ne ponaša se z eksotičnimi imeni, ne stane celo premoženje. Pa vendar skriva v sebi ravno tisto, kar iščemo: tradicijo, hranilno vrednost, trajnost in vsestranskost. 

Je žito za vsak dan, a z dušo stoletij – še posebej, če mu pustimo, da ostane čim bližje svoji izvorni obliki.