7 preverjenih domačih nasvetov za odpravo ječmena na očesu

Ječmen – majhna, a nadležna oteklina, ki se lahko nepričakovano pojavi na robu veke. Na prvi pogled zgolj moteča malenkost, a tisti, ki so ga že doživeli, vedo, da skriva več kot le površinsko težavo. Kaj se dogaja pod površjem? Okužba, ki lahko privede do bolečine, srbenja in neprijetnega občutka tujka v očesu. Pojavi se nenadoma, pogosto takrat, ko najmanj pričakujemo, in se lahko ob nepravilni negi hitro razširi ali vrne ...

A ni razloga za paniko – obstajajo preprosti, a preizkušeni načini, kako se zaščititi pred tem tihim nepridipravom in mu preprečiti, da bi nas dolgo motil. V tem članku bomo raziskali nekatere domače rešitve, ki se skrivajo v preprostih vsakdanjih navadah, in vam razkrili, kako lahko preprečimo, da bi ta drobna okužba postala velik problem.

Kje tiči vzrok za nastanek ječmena ...

Ječmen – rdeča, boleča oteklina na robu veke, ki spominja na mozolj – nastane zaradi okužbe lasnih mešičkov trepalnic. Najpogosteje gre za bakterijsko okužbo, največkrat povzroča težave bakterija Staphylococcus aureus, ki privede do otekanja, srbenja, razdraženih oči, gnojnega izcedka, solzenja in neprijetnega občutka tujka v očesu. Vzroki? Drgnjenje vek, slaba higiena, zastarela ličila ali poškodbe kože na veki. In če se okuži več mešičkov hkrati, se lahko pojavi tudi več ječmenov naenkrat.

Ko ječmen vztraja več kot teden dni, je čas za ukrepanje ...

Poznamo dve vrsti – zunanji in notranji ječmen. Zunanji ječmen (hordeolum externum) običajno nastane zaradi okužbe lojnic ali znojnic ob robu veke. Pojavi se rdeča, okrogla zadebelitev, ki poči in se v tednu dni zaceli – trepalnica izpade in veka se pozdravi. Notranji ječmen (hordeolum internum), ki prizadene globlje meibomove žleze znotraj veke, je pogosto bolj boleč in povzroči resnejše simptome.

Na prvi pogled je težko ločiti zunanji in notranji ječmen. Če oteklina vztraja dlje kot sedem dni, je najverjetneje notranji ječmen, ki lahko zahteva dolgotrajno zdravljenje ali celo manjši kirurški poseg za iztiskanje gnoja.

Obstaja pa še ena oblika tvorbe na očesu. Halacij. Za razliko od ječmena halacij ni okužba, ampak zamašitev oljnih žlez v veki. Običajno je neboleč in ne zahteva posega, razen če postane prevelik in moteč.

7 preverjenih domačih nasvetov proti ječmenu

Če imamo pogosto težave z ječmeni, nam ti preprosti domači nasveti lahko pomagajo tako pri preprečevanju kot pri lajšanju simptomov.

#1 Topli obkladki

Toplota je naš zaveznik pri zdravljenju ječmena, saj olajša odpiranje in praznjenje otekline. Obkladek pripravimo tako, da sterilno gazo ali bombažno brisačko prepojimo z vročo (a ne prevročo) vodo in jo za približno 15 minut položimo na zaprte oči. Postopek ponovimo trikrat dnevno. Pomembno je, da vsakič uporabimo svež obkladek, da preprečimo širjenje bakterij.

Topli obkladki so tudi dobra preventiva. Če smo nagnjeni k pogostim ječmenom, poskusimo to metodo izvajati dvakrat tedensko, da zmanjšamo verjetnost za njihov nastanek.

#2 Pitje lanenega olja

Laneno olje, bogato z omega-3 maščobnimi kislinami, pomaga pri zmanjšanju zamašitve žlez, ki lahko privede do nastanka ječmena. Dnevno zaužijmo eno žlico lanenega olja – lahko ga dodamo v solato, vendar ga ne segrevajmo, saj bi toplota uničila njegove koristne lastnosti.

Vsekakor pa je korstno vsakodnevno dodajanje omega 3 maščob, saj imajo omega 3 (DHK) vlogo pri ohranjanju vida, koristni učinek pa se doseže z dnevnim vnosom 250 mg DHK.

#3 Spiranje s fiziološko raztopino

Spiranje s fiziološko raztopino bo našim očem v pomoč, saj na ta način odstranimo neželene bakterije in ohranjamo oči čiste ter navlažene. Fiziološko raztopino lahko kupimo v lekarni, priporočljivo pa je izbrati tisto v sterilnih ampulah, da zagotovimo njeno varnost in svežino.

Lahko pa se odločimo za domačo pripravo – 1 čajno žličko kuhinjske soli raztopimo v velikem kozarcu vroče vode. Nato sterilno gazo prepojimo z raztopino in uporabimo kot obkladek.

#4 Domači pripravki

• Protivnetna mešanica: Naredimo pripravek iz 1 stroka česna, četrtine nastrganega ingverja in žlice medu. Sestavine zmešamo in zaužijemo po eno žlico na dan. Mešanica deluje protivnetno in pospeši zdravljenje.
• Timijanov obkladek: Narežemo timijan in ga zavijemo v gazo, ki jo nato namočimo v vodo. Obkladek položimo na oko za eno uro, dvakrat dnevno.
• Kamilica za oči: Zavremo vodo in dodamo kamilico. Ko se tekočina ohladi, jo precedimo in s sterilno gazo nežno očistimo oko večkrat dnevno. Pazimo, da kamilica ne zaide v oko.

#5 Pojačajmo vnos vitamina A

Za hitrejše celjenje in splošno zdravje je pomembno, da uživamo dovolj vitaminov in mineralov. Pri ječmenu je še posebej priporočljivo povečati vnos vitamina A, ki ga najdemo v korenju, špinači, sladkem krompirju, jajčnem rumenjaku in maslu.

#6 Izogibajmo se dražečim snovem

Preprečimo draženje oči tako, da se izogibamo dražečim snovem, kot so dim, zakajeni prostori, izpušni plini, in močni svetlobi (npr. TV, telefon, sončna svetloba). Prav tako se izogibajmo suhim prostorom, ki dodatno izsušijo oko.

#7 Dodaten poudarek na higieni

Naše oči se same čistijo z rednim solzenjem, a če so izpostavljene prevelikemu številu bakterij ali virusov, to ni dovolj. Z ustrezno higieno, predvsem pa s pazljivim ravnanjem (kot je umivanje rok pred dotikanjem oči), lahko preprečimo vnos patogenov in zmanjšamo tveganje za okužbo.

Zato je ključno (še posebej, ko se nam pojavi ječmen), da higieni namenimo posebno pozornost. Prvo pravilo je, da se oči nikoli ne dotikamo z neumitimi rokami. Prav tako redno menjamo brisačo, s katero si po negi obrišemo obraz. Še posebej pri uporabi ličil – ličila nanašamo vedno s čistimi aplikatorji in jih po preteku roka uporabe zavržemo, saj lahko starejša ličila postanejo vir bakterij. Ličila je treba tudi dobro odstraniti s primernim čistilnim gelom.

Z upoštevanjem teh nasvetov lahko poskrbimo tako za preventivo kot tudi za lajšanje simptomov, ko ječmen že nastane. Pomembno je tudi, da se ne drgnemo oči, saj s tem lahko širimo bakterije in poslabšamo stanje.

Če opazimo hitro rast ječmena, krvavitev ali če se stanje ne izboljša v dveh tednih, je priporočljivo obiskati osebnega zdravnika.