Maca – skrivnostna moč starih Inkov

Inkovski bojevniki so zaradi njene sposobnosti preživetja težkih razmer, v katerih mnoge druge rastline ne morejo uspevati, verjeli, da bodo nepremagljivi v bojih, če bodo uživali to »čudežno« rastlino.

Rastlina maca spada med križnice, zato je sorodna brokoliju, cvetači, zelju in ohrovtu. V Peruju ima bogato zgodovino kulinarične in medicinske uporabe. Glavni užitni del rastline je korenina, ki raste pod zemljo in obstaja v več barvah, od bele pa vse do črne. Uživamo jo lahko v obliki prahu, kapsul ali tekočine.

Okus prahu korenin mace opisujejo kot zemeljski in podoben oreščkom. Nekaterim okus ne odgovarja, zato je zanje morda bolj primerno uživanje v obliki kapsul. V obliki prahu pa je priljubljen dodatek smutijem, ovsenim kosmičem in sladkim dobrotam, s katerim izboljšamo hranilno vrednost le teh.

Maca daje jedem zemeljski okus, hkrati pa ima kar nekaj zdravju koristnih učinkov, saj je polna hranil, od vitaminov in mineralov do esencialnih aminokislin. V zadnjih dveh stoletjih je postala zelo priljubljena.

Maca je znana predvsem po tem, da zviša ravni energije, podobno kot kofein, a je to bolj uravnoteženo in dolgotrajno.

Prav tako pomaga pri uravnavanju hormonov, med njimi tudi spolnih in tako izboljša zdravje reproduktivnega sistema in poveča libido. Njeno anabolično delovanje naj bi prav tako prispevalo k izgradnji mišičnega tkiva, zato je pogosto prehranski dodatek v športni prehrani. Je prava zakladnica nekaterih vitaminov B kompleksa, vitamina C in E. Med minerali se lahko pohvali z vsebnostjo kalcija, bakra, železa, kalija, cinka in selena. Vsebuje tudi nekatere maščobne kisline in aminokisline, med slednjimi tudi tiste, ki jih naše telo ne more izgraditi samo, samo jih moramo nujno zaužiti s hrano. Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin, kamor sodijo tudi encimi. Dva izmed takih sta glutation in superoksidna dismutaza, pomembna antioksidanta v našem telesu, katerih vsebnosti se povečajo ob uživanju mace.

Hranilna vrednost in fitohranila

Prah korenin mace je izjemno hranilen in odličen vir več pomembnih vitaminov in mineralov. Slabih 30 g praha vsebuje 90 kalorij, 20 g ogljikovih hidratov (od tega 2 g vlaknin), 4 g beljakovin in 1 g maščob. Poleg že omenjenih vitaminov in mineralov vsebuje še številne bioaktivne spojine, med njimi glukozinolate, sterole in polifenole.

Kot smo že omenili, zavzemajo barve korenin mace širok spekter, njihova barva pa nakazuje tudi na farmakološko in biološko aktivnost mace.

Najbolj razširjena je rumena maca, ki predstavlja 60 %  mace, ki jo naberejo v Peruju. Je tudi najbolj raziskana oblika in jo uporabljajo za povečanje energije in izboljšanje koncentracije ter uravnavanje hormonov. Sledi ji rdeča maca, ki je najslajša in predstavlja 25 % nabrane mace. Med vsemi barvami rdeča vsebuje najvišje koncentracije fitokemikalij. Znana je kot najbolj učinkovita maca za ženske, saj uravnava hormonsko ravnovesje in pripomore k zdravju kosti. Črna maca je najredkejša in najučinkovitejša oblika za moške, zlasti za pridobivanje mišic, vzdržljivost, duševno zdravje in libido. Nekatere študije so pokazale, da lahko črna maca bolj uspešno poveča število semenčic v spermi v primerjavi z rumeno maco.

Vse vrste mace pa so pokazale pozitivne učinke na lajšanje simptomov depresije.

Pogoji rasti mace in barva vplivajo na ravni sekundarnih metabolitov in biološko aktivnost mace. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so poročali o prisotnosti sekundarnih metabolitov, med njimi alkaloidov, glikozidov, taninov in saponinov ter kasneje tudi nekaterih drugih. Sekundarni metaboliti so raznovrstne kemijske spojine, ki jih proizvajajo rastline kot odgovor na okoljski stres, in imajo protibakterijsko, protiglivno in protivirusno učinkovanje, kar zaščiti rastlino pred raznimi patogeni. Ker maca raste v ekstremnih pogojih, jih potrebuje, da lahko takšne razmere sploh preživi. Ravno zaradi sekundarnih metabolitov se številne rastline uporabljajo tudi za medicinske namene.

Alkaloidi v maci prispevajo k njenemu protiglivnemu delovanju, medtem ko glukozinolati delujejo protiglivno, protibakterijsko, po podatkih nekaterih študij pa ščitijo tudi pred rakom.

Maca kot »superhrana«?

Dandanes je na trgu na voljo ogromno različnih oblik in proizvodov mace, ki je ponekod poznana tudi kot zdravilna rastlina in postaja zaradi svojih ugodnih zdravstvenih učinkov vse bolj priljubljeno prehransko dopolnilo. Med največkrat omenjenimi so uravnavanje hormonov, predvsem spolnih, ugodno delovanje na možgane, spomin in zdravje jeter ter antidepresivno, antioksidativno, protirakavo in protivnetno delovanje.

Zaradi vsebnosti vitaminov B1, B2, B12 in C, železa ter kalcija naj bi pomagala pri uravnavanju srčnega utripa in pospeševala proizvajanje rdečih krvničk, hkrati pa krepila kosti in zobovje.

Nedavne študije kažejo na nevroprotektivno delovanje mace in na njeno sposobnost pri izboljševanju kognitivnih funkcij pri bolnikih, ki so doživeli kap. Maca namreč deluje antioksidativno, kar pomeni, da zmanjšuje oksidativni stres, ki je pogosto razlog nevrodegenerativnih bolezni. Prav tako deluje protivnetno, regulira aktivnost transkripcijskih faktorjev, beljakovin, ki uravnavajo izražanje genov, ter inhibira nekatere beljakovine. Zmanjša ravni prostih radikalov, ki povečujejo sproščanje ekscitatornih nevrotransmiterjev, ter tako ščiti živčevje pred patološkimi spremembami.

Izboljša kognitivne sposobnosti in spomin, za kar naj bi bili odgovorni polifenoli, na primer kvercetin in antocianini, alakloidi in nekatere druge spojine, prisotne v maci.

Uživanje mace prav tako ščiti pred poškodbami kože zaradi sevanja sončne svetlobe. Ker zmanjšuje število vnetnih celic na mestih poškodb, pospešuje celjenje ran. Pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in tako deluje antidiabetično. V jetrih zmanjšuje ravni peroksidacije maščob in zmanjša oksidativne poškodbe. Izboljša sposobnost učenja in spomin, za kar naj bi bili odgovorni polifenoli, ki jih maca vsebuje. Laboratorijske raziskave na rakavih celičnih linijah kažejo na protirakavo delovanje mace, ki naj bi zmanjšala delitve rakavih celic in s tem širjenje raka, za kar naj bi bili odgovorni glukozinolati in antocianini. Flavonoidi so razlog kemoprotektivnih učinkov mace proti nekaterim vrstam raka pri ljudeh.

Med največkrat omenjenimi učinki mace je njen pozitiven vpliv na spolne hormone, povečanje libida in plodnosti, pri moških poveča celo volumen ejakulata in koncentracijo sperme, za kar naj bi bile odgovorne fenolne spojine ter glukozinolati, ki so prisotni v maci.

Pri ženskah ublaži simptome menopavze in PMS, uravnava hormone (poveča ravni folikel stimulirajočega hormona, estradiola, prostaglandinov in adrenokortikotropnega hormona) in blaži menstrualne težave. Prav tako poveča kostno gostoto in zmanjša tveganje za nastanek osteoporoze, ki je pogosta v menopavzi, ter zmanjšuje simptome depresije. V nekaterih območjih jo že vrsto stoletji tradicionalno uporabljajo za povečanje rodnosti – v Peruju so jo na primer uporabljali za povečanje rodnosti tudi pri svoji živini.

Povišane ravni hormona kortizola so znak stresa in lahko vodijo celo do motenj v delovanju nadledvične žleze. Maca lahko pomaga zmanjšati njegove ravni ter omogoča pravilno delovanje nadledvične žleze, ki je odgovorna za uravnavanje presnovnih procesov – vzdržuje ravnovesje med vodo in solmi v telesu ter posledično vpliva na krvni tlak, odgovorna je za odgovor telesa na stres in nekatere druge procese. Nižje ravni kortizola vplivajo na povišanje serotonina, ki deluje ravno nasprotno kot kortizol in je znan tudi kot hormon sreče. Povišanje serotonina izboljša razpoloženje, spanec in prebavo.

Maca torej deluje tudi protistresno in lahko izboljša simptome depresije …

Vpliv mace na ravni različnih hormonov je posledica prisotnosti rastlinskih sterolov, ki delujejo kot spojine, ki sprožijo vrsto biokemijskih reakcij in pomagajo telesu pri proizvodnji hormonov in drugih spojin, odvisno od spola in starosti organizma. Maca kot taka sicer ne vsebuje rastlinskih estrogenov ali hormonov. Telo lahko s pomočjo hipofize uporablja sterole za izboljšanje delovanja nadledvične žleze, jajčnikov ali testisov, ščitnice, trebušne slinavke in epifize, kar je ena izmed možnih razlag vpliva mace na ravni hormonov.

Ena izmed njenih najbolj znanih lastnosti je njen učinek na ravni energije, saj v primerjavi s kofeinom zagotavlja povišanje energije, ki traja dlje in je bolj enakomerno. Zato je maca priljubljen dodatek med športniki, saj izboljša fizično zmogljivost.

Odvisno od odmerka poveča ravni glikogena in optimizira porabo kisika med vadbo. Ker izboljša aktivnost nekaterih encimov, zakasni pojav simptomov utrujenosti. Poveča antioksidativno sposobnost telesa in pospešuje pretvorbo energije v ATP, ki predstavlja glavni vir energije za celice. Maca kot taka poleg tega, da vpliva na antioksidativne encime v telesu in poveča njihovo aktivnost, tudi sama vsebuje spojine, ki delujejo kot antioksidanti, nevtralizirajo proste radikale in preprečujejo oksidacijo telesnih molekul.

Kljub temu da v literaturi poročajo o maci kot zdravilni rastlini proti več boleznim, primanjkuje kliničnih študij na ljudeh in aplikacijah mace v živilskih proizvodih, s katerimi bi ocenili njene farmakološke učinke. Na aktivnost mace namreč vpliva več notranjih in zunanjih dejavnikov, od kultivacije, do metode ekstrakcije mace, ki vpliva na biološko aktivnost spojin, ki jih vsebuje. Prav tako obstaja tveganje, če uživamo maco ob prisotni hormonski terapiji in raku, ki je povezan s hormoni, zato je v tem primeru priporočen posvet z zdravnikom. Stranski učinki niso znani, a kot vse prehranske dodatke, moramo tudi maco jemati v priporočenih količinah.

Maca je ob urejeni prehrani in zadostni telesni aktivnosti lahko odličen dodatek vsem, ki si želijo dodatne energije in vzdržljivosti, dobrega počutja, lepše kože in vitalnosti.

Avtorica: Mojca Cepuš - nutricionistka s 14-letnimi izkušnjami

VIRI IN LITERATURA:

• Meissner H. O., Reich-Bilinska H., Mscisz A., Kedzia B. 2006. Therapeutic Effects of Pre-Gelatinized Maca (Lepidium Peruvianum Chacon) used as a Non-Hormonal Alternative to HRT in Perimenopausal Women - Clinical Pilot Study. International Journal of Biomedical Science, 2, 2: 143-159
• Da Silva Leitão Peres N., Cabrera Parra Bortoluzzi L.,  Medeiros Marques L. L., Formigoni M., Hernandez Barros Fuchs R., Aparecida Droval A., Aparecida Reitz Cardoso F. 2020. Medicinal effects of Peruvian maca (Lepidium meyenii): a review. Food & Function, 11, 1: 83-92
• Wang S., Zhu F. 2019. Chemical composition and health effects of maca (Lepidium meyenii). Food Chemistry, 288, 422-443
• Brooks N. A., Wilcox G., Walker K. Z., Ashton J. F., Cox M. B., Stojanovska L. 2008. Beneficial effects of Lepidium meyenii (Maca) on psychological symptoms and measures of sexual dysfunction in postmenopausal women are not related to estrogen or androgen content. The Journal of The North American Menopause Society, 15, 6: 1157-1162