Ni testirano na živalih – resnica, ki jo je treba poznati

Ste že kdaj na kakšnem kozmetičnem izdelku videli oznako "Ni testirano na živalih" in pomislili: "Super, to je etična izbira!"? Ta oznaka je pogosta in jo potrošniki povezujejo s prijaznostjo do živali in človečnostjo. A kaj v resnici pomeni, ko podjetje to zapiše na embalažo? Ali to resnično zagotavlja varnost za živali, je taka oznaka res potreba ali pa gre le za tržno potezo?

Popolnoma jasno je, da velikih medicinskih in drugih prebojev v zgodovini brez testiranja na živalih ne bi bilo. Že Aristotel v antični Grčiji je uporabljal žive živali za preučevanje delovanja telesa, kar je vodilo do ključnih medicinskih spoznanj, kot sta kroženje krvi in pomen zraka za življenje. A kar se je začelo kot medicinska nuja, je sčasoma postalo nekaj veliko bolj spornega.

Povod za to je bilo lansiranje netestiranega zdravila eliksir sulfanilamid, ki je leta 1937 povzročilo več kot 100 smrti. Takrat so ZDA uvedle strožjo regulacijo testiranja, to pa je privedlo do prvih obveznih testiranj na živalih tudi v kozmetični industriji.

Dolga leta so bile živali tihi trpini v laboratorijih kozmetične industrije. Zajci s poškodovanimi očmi, podgane in miške s poškodovano kožo – vse v imenu lepote. Testiranje kozmetike na živalih se je začelo v prejšnjem stoletju, ko so oblasti zahtevale preverjanje varnosti izdelkov in šele pritisk javnosti ter razvoj novih tehnologij sta privedla do preboja – prepovedi testiranja in prodaje kozmetike, preizkušene na živalih v Evropski uniji. 

Testiranje na živalih v EU je prepovedano že več kot 10 let …

Testiranje na živalih v EU je že več kot desetletje prepovedano, a kljub temu marsikdo še vedno verjame, da oznaka cruelty-free ali pa ni testirano na živalih pomeni posebno zavezanost podjetja k etični proizvodnji. 

Resnica? To ni izbira, temveč zakonska obveza. Evropska unija je postopoma zaostrila zakonodajo in s tem iztrgala kozmetično industrijo iz primeža krutih praks. Prvi veliki preboj se je zgodil leta 2004, ko je EU prepovedala testiranje končnih kozmetičnih izdelkov na živalih. A to je bil šele začetek.

Leta 2009 je sledila še prepoved testiranja posameznih sestavin, saj so podjetja še vedno našla obvode, da so nekatere snovi preizkušali na živalih, preden so jih vključili v formulo. In potem je prišla zgodovinska odločitev – leta 2013 je EU popolnoma prepovedala prodajo vseh izdelkov, katerih sestavine so bile kjer koli na svetu testirane na živalih. 

Danes nobena krema, maskara, šampon ali drug kozmetični izdelek, ki ga najdete na policah v EU, ne sme imeti krvave sledi testiranj na živalih. Ne glede na oznake na embalaži – zakon velja za vse.

Zakaj potem ponekod še vedno vidimo oznako "Ni testirano na živalih"? 

Odgovor je preprost – ker se sliši dobro in pritegne kupce. Večina potrošnikov ne pozna podrobnosti zakonodaje in verjame, da ta oznaka pomeni nekaj izjemnega. Podjetja pa to spretno izkoriščajo, saj dajejo vtis, da so bolj etična od konkurence, čeprav v resnici zgolj spoštujejo pravila, ki veljajo za vse. 

Gre za marketinški trik – podobno, kot bi na steklenici vode pisalo "Ne vsebuje strupa!" To je sicer res, a hkrati povsem pričakovano. Oznaka "Ni testirano na živalih" v EU ne prinaša nobene dodatne vrednosti, saj zakon že zagotavlja, da mora biti tako.

Kaj pa certifikati – so v nekaterih primerih lahko vseeno pomembni?

Čeprav je testiranje kozmetike na živalih v EU prepovedano, previdnost ni odveč – še posebej, če izdelke kupujete ali naročate iz tujine. 

Na trgih, kot je Kitajska, so nekatera testiranja še vedno zakonsko obvezna. Tudi na trgih, kot so Japonska, Južna Koreja, Indija, Rusija, ZDA in Brazilija, so testiranja v določenih primerih še vedno mogoča, saj marsikje niso v celoti prepovedana ali pa so obvezna za določene spojine. To pomeni, da lahko izdelek, ki je pri nas zakonit, v tujini še vedno nosi krvavo zgodbo laboratorijskih poskusov, saj ga ob uvozu lahko testirajo.

Tukaj nastopijo certifikati, ki dajejo dodatno zagotovilo, da podjetje ne sodeluje z dobavitelji in prodajalci, ki bi testirali sestavine na živalih. 

Med najbolj zanesljivimi so:

•    Cruelty Free International – Ta organizacija upravlja certificiranje podjetij po vsem svetu, ki želijo pridobiti status cruelty-free. Podjetja, ki ne testirajo svojih izdelkov ali sestavin na živalih za noben trg, se lahko pridružijo programu Leaping Bunny, ki postavlja globalni standard za poslovanje in prodajo brez krutosti. Čeprav je bilo leta 2013 certificiranih več kot 500 podjetij, so nekaterim kasneje odvzeli certifikat, ko se je izkazalo, da so nadaljevali testiranja v Aziji.

•    Humane Society International – Gre za globalno organizacijo za zaščito živali, ki si prizadeva za končanje vseh oblik krutosti nad živalmi, vključno s testiranjem v laboratorijih. S svojim delovanjem spodbuja etične prakse v kozmetični industriji in se zavzema za zakonodajne spremembe po svetu.

•    PETA – PETA certificira kozmetične in lepotne izdelke kot cruelty-free, kar pomeni, da niso testirani na živalih. Poleg tega podeljuje certifikate tudi izdelkom, ki so popolnoma veganski, kar pomeni, da ne vsebujejo nobenih živalskih sestavin.

Poleg preverjanja certifikatov je torej pametno pogledati tudi, v katere države podjetje prodaja svoje izdelke. Če se izdelek uradno prodaja npr. na Kitajskem, obstaja možnost, da je bil testiran na živalih, saj nekatere lokalne zakonodaje to še vedno zahtevajo. V takih primerih bodite še posebej previdni.

Industrija kot gonilna sila sprememb …

Čeprav so danes zakonske prepovedi testiranja na živalih v EU samoumevne, je bil prav kozmetični sektor eden ključnih pobudnikov za bolj etično ravnanje. Številna podjetja so se že pred zakonskimi omejitvami zavzemala za razvoj in uporabo alternativnih metod testiranja. Veliki igralci v industriji so vlagali v raziskave, ki so omogočile prehod od krutih testov k znanstveno naprednejšim in bolj zanesljivim metodam.

In kakšne so alternative testiranju na živalih danes?

Z razvojem tehnologije so se pojavile metode, ki so ne le bolj humane, ampak pogosto tudi natančnejše od klasičnih živalskih testov:

•    Testiranje na rekonstruirani človeški koži (in vitro metode) – Laboratorijsko gojena koža posnema človeški epitelij in omogoča varno testiranje brez povzročanja trpljenja.
•    Računalniške simulacije – Napredna umetna inteligenca in modeli strojnega učenja lahko s pomočjo obsežnih baz podatkov napovedo, kako bo določena snov delovala na človeško kožo.
•    Organoidi in biološki modeli – Miniaturni človeški organi, razviti v laboratorijih, omogočajo testiranje učinkov sestavin na kožo, oči ali celo notranje organe.
•    Študije in zgodovinski podatki – Mnoge sestavine so že temeljito raziskane in njihove učinke poznamo, zato nepotrebna testiranja odpadejo.

Evropska unija je danes vodilna pri razvoju alternativnih testiranj in podpira inovacije, ki ne vključujejo trpljenja živali. To dokazuje, da je etična in varna kozmetika možna – brez kompromisov.

Kaj to pomeni za Malincine izdelke?

V Malinci zagovarjamo etično in naravno kozmetiko, ki ne le spoštuje zakonodajo, temveč tudi vrednote odgovornega razvoja. Zato svojih izdelkov nikoli ne testiramo na živalih – ne zato, ker bi nas v to silila pravila, ampak ker verjamemo, da je to edina prava pot. Pri izbiri sestavin smo skrbni in uporabljamo preverjene, naravne in odgovorno pridobljene surovine.

Kjer je mogoče, posegamo po veganskih alternativah in okolju prijaznih sestavinah, saj želimo ustvarjati izdelke, ki niso le varni in učinkoviti, ampak tudi prijazni do planeta. Ker svoje izdelke prodajamo izključno znotraj EU, posebni certifikati o netestiranju na živalih niso potrebni – saj to ni nekaj izjemnega, ampak zakonsko določena in samoumevna praksa.

V Malinci verjamemo, da lahko kakovost in etičnost hodita z roko v roki. Zato bomo tudi v prihodnje sledili načelom odgovorne proizvodnje in podpirali rešitve, ki spoštujejo tako ljudi kot živali.