Povišan holesterol v krvi – vse bolj pogost spremljevalec moderne družbe

Le četrtino holesterola pridobimo s hrano, ostalo količino pa proizvedejo jetra, zato ni težko pojasniti, da lahko s še tako strogo dieto slabo stanje izboljšamo le za nekaj odstotkov. Zelo pomembna je torej preventiva, da do povišanih vrednosti sploh ne pride. A sam po sebi holesterol ne predstavlja nič slabega, kot velikokrat zmotno mislimo. Telo ga nujno potrebuje, zato ga tudi proizvaja po svojih potrebah. 

»Sam po sebi holesterol ni škodljiv, nevaren je le povišan nivo slabega LDL holesterola.«  

Kaj je holesterol in kakšna je njegova vloga?

Holesterol je mehka, voskasta snov, ki jo najdemo v krvnem obtoku in v vsaki celici. Potrebujemo ga za tvorjenje celične membrane in hormonov, absorbiranje vitamina D3, pravilno odvijanje nevroloških funkcij, optimalno zdravje možganov in tvorjenje žolčnih kislin, ki nam pomagajo pri prebavi maščob. Je tudi neke vrste lepilo, s katerim telo zamaši poškodovane stene žil.

Razlikujemo med dobrim HDL in slabim LDL holesterolom. HDL holesterol odnaša LDL holesterol nazaj v jetra in tako znižuje njegov nivo ter preprečuje njegovo nalaganje na žilne stene, kar pri povečanem nivoju vodi v različne srčno-žilne bolezni. 

Vrednosti holesterola 

Holesterol se meri v milimolih na liter in se označuje z mmol/L. Priporočljive vrednosti holesterola v telesu se razlikujejo po tipu holesterola (HDL ali LDL) in po spolu. Skupni holesterol ne sme preseči 5 mmol/L, LDL holesterola mora biti manj kot 3 mmol/L, HDL holesterola mora moško telo imeti več kot 1 mmol/L, žensko pa več kot 1,2 mmol/l, pri čemer se priporoča vrednost okoli 1,4 mmol/L. 

Vedno več je ljudi s povišanim holesterolom v krvi…

V Sloveniji ima kar šest od desetih odraslih povišan nivo holesterola. To nikakor ni dobra novica, saj povišan holesterol pomeni, da se prej ali slej pojavijo bolezni srca in ožilja, kot so srčni infarkt, možganska kap in motnje v prekrvavitvi okončin. Bolezni srca in ožilja so na prvem mestu med vzroki smrti pri nas. 

»Debelost ni pogoj za povišan holesterol. Pomembni so genetika, prehranjevanje in življenjske navade.« 

Med ljudmi s povišanim holesterolom je na prvi pogled presenetljivo veliko vegetarijancev. Vegetarijanci sicer niso ljubitelji slanine, prehranjujejo pa se z več ogljikovimi hidrati in sladkorji, ki jim zagotavljajo dovolj energije. To žal na drugi strani pomeni večje tveganje za povišan holesterol. 

Tudi pri otrocih se pojavlja več težav s holesterolom kot nekoč. Če ima otrok povišan holesterol do 6 mmol/L, se ga poskuša znižati z zdravo prehrano, če pa je vrednost nad 6 mmol/L, je otrok napoten na zdravljenje v ambulanto. 

Kaj lahko naredimo, da omejimo holesterol…
Če imaš povišan holesterol, se izogibaj soljeni hrani – če sedaj uživaš precej slano hrano, bo to verjetno šok za tvoje brbončice, a ko bodo zaradi manj začinjene hrane postale bolj občutljive, bo tudi okušanje hrane brez soli bolj prijetno. Prav tako je potrebno biti zmeren pri uporabi olja - čim več uporabljaj olivno, laneno ali orehovo olje, ki vsebuje več dobrih maščobnih kislin, mineralov in vitaminov, kot na primer navadno sončnično olje. 

Zmernost je pomembna tudi pri mesu in mesnih izdelkih, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih. Posegaj po manj mastnih in čim manj predelanih izdelkih (pusto meso, manj mastni siri, navadni jogurt). Živalske beljakovine lahko brez težav nadomestiš z rastlinskimi. Na tvojem jedilniku se naj čim večkrat znajdejo semena in oreščki, rjavi riž, kvinoja, stročnice, zelenolistna zelenjava, chia semena, lanena semena, avokado, leča, grah in alge. 

Iz prehrane umakni tudi:
*slane in mastne prigrizke (čips, palčke, smokiji),
*hitro pripravljene obroke (umetne juhe, golaži in omake v konzervah, instant testenine),
*sladkarije (nadomestimo jih z bolj zdravimi prigrizki, če je le mogoče),
*hitro hrano (pice, hamburgerji) in
*sladke pijače (industrijsko pripravljene sokove, sirupe, kole, ledeni čaj).

»Telo ničesar ne počne brez razloga. Povišan nivo holesterola ni le vzrok za bolezni, temveč predvsem posledica nepravilnega ravnanja.«  

Pri izredno visokem holesterolu je običajno potrebno poseči po sintetičnih zdravilih, medtem ko lahko za preventivo največ naredimo s pravilno prehrano, ki jo lahko obogatimo s prehranskimi dodatki. Najbolje je, da se naš dan začne s sveže iztisnjenim sadnim ali sadno-zelenjavnim sokom (sok prevzame okus sadja in ga je zato lažje piti), ki vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih za telo pomembnih snovi. Če pa kljub ustrezni prehrani težko telesu zagotavljaš zadosten vnos pomembnih snovi, pa lahko pobrskaš po naši spletni shrambi ter se založiš z ustreznimi prehranskimi dopolnili, ki ti bodo pomagala ohraniti zdravo in vitalno telo.

Nevarnost za bolezni se povečuje s prevelikim vnosom hrane…

Jetra proizvedejo približno 1 gram holesterola na dan, kar je popolnoma dovolj za potrebe telesa. Problem se pojavi s prevelikim vnosom s hrano, s čimer v telo prejmemo večjo količino holesterola, ki pa ga je precej težko »odsloviti«. Holesterol namreč razpade šele pri 360 °C, medtem ko je njegovo tališče pri okoli 149 °C, zato je na stenah žil LDL holesterol videti kot debela obloga zmrznjenega masla. Ta zmanjšuje prostor za pretok krvi in povzroča krvne strdke. 

Holesterol pa ni viden le zdravnikom, ki pogledajo vašo krvno sliko. Pri visokih vrednostih se lahko včasih jasno vidi tudi na koži v obliki rdečkastih ali rumenkastih izboklinic. Imenujemo jih ksantomi, pojavijo se lahko po celem telesu, največkrat pa na rokah in pri sklepih.

Čeprav je hrana izredno pomembna, pa ni dovolj!

Poleg zdrave prehrane je potrebno prevzeti tudi preostale zdrave življenjske navade. Čim več časa preživi zunaj na svežem zraku in v naravi, poskrbi za kvaliteten in zadosten spanec ter si redno vzemi čas zase, da se lahko razbremeniš vsakodnevnega stresa in skrbi.

Prav tako pa v svoj vsakdan vključi čim več gibanja - redna telesna vadba je namreč odlična pri uravnavanju holesterola. Z njo se ne samo znebimo slabega holesterola, ampak tudi povišamo vrednosti dobrega HDL.