Skrite pasti in težave s ščitnico

Najbrž ni nikogar, ki ne bi slišal za žlezo ščitnico in da lahko njena okvara s seboj prinese veliko težav. Majhna je in v obliki metuljčka, njeno nepravilno delovanje povzroča teže, izpadanje las, utrujenost, tresenje, anksioznost in celo depresijo …

Taki simptomi lahko pomenijo slabšo kakovost življenja. Vse skupaj pa je lahko tudi veliko bolj resno – kljub majhnosti je ta organ namreč življenjsko pomemben. Premalo delujoča ščitnica, simptomi in posledice obolenja lahko predstavljajo resne težave – še posebej pri ženskah med 20. in 50. letom starosti.

Vsak je najbrž že srečal koga, ki ima težave s ščitnico ali pa se s težavami, ki jih povzroča nepravilno delovanje, sooča sam. Število ljudi, ki ima težave s ščitnico, je namreč tudi v Sloveniji precej visoko in veliko jih sploh ne ve, da je kaj narobe ...

Nepravilno delovanje te pomembne žleze se namreč kaže v preveliki ali premajhni količini izločanja hormonov, kar za sabo potegne mnogo nevšečnosti.

Kaj je ščitnica?

Vsi v grobem vemo, kaj je ščitnica, a o pomembnosti njene vloge v telesu nismo seznanjeni do take mere, kot bi bilo dobro. Je izredno pomembna žleza metuljaste oblike, ki vpliva na celoten človeški endokrini sistem. Najdemo jo na sprednjem delu vratu, a je tako tanka in drobna, da je ne moremo zatipati. Lahko bi rekli, da je nekakšen nadzornik hormonov tiroksina (T4) in trijodtironina (T3), ki pri delovanju organizma igrata zelo pomembno vlogo. Lahko bi ji rekli tudi šef metabolizma, saj so od njenih hormonov odvisni presnovni procesi v telesu, kar pomeni presnovo maščobe, beljakovin in ogljikovih hidratov in posledično tudi naše počutje.

Nepravilno delovanje lahko dolgoročno pomeni tudi težave s srcem, ki lahko privedejo do kapi, bolečine, povezane s poškodbami živčevja, depresijo in neplodnost ... Ščitnico sestavljajo mešički, napolnjeni s koloidom. Le ti izločajo hormona trijodtironin (T3) in tiroksin (T4), ki sta odgovorna za uravnavanje rasti, sodelujeta pa tudi pri prebavi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.

Prav tako pa pospešujeta presnovo, dvigata raven delovanja srca ter pomagata tvojemu telesu vzpostavljati ustrezne pogoje delovanja. Težave nastanejo takrat, ko se količina ščitničnih hormonov pretirano poveča ali zmanjša. 

T3 (trijodtironin) je aktiven hormon, ki ima močan vpliv na celo telo, medtem ko T4 (tiroksin) služi za shrambo. Zato je zelo pomembna tudi dobra pretvorba hormonov iz T4 v T3.

Ker je del hormonov tega metuljastega organa tudi jod oz. ga ščitnica potrebuje, je zelo pomembno, da ga v telo vnesemo dovolj. Joda je v prehrani običajno premalo, zato je večina soli, ki jih lahko kupimo v trgovini, jodiranih. Če v telo te snovi ne vnašamo dovolj, se pojavijo težave s ščitnico.

Kako prepoznati bolezni ščitnice?

Zdaj, ko vemo, kaj je ščitnica, lahko nadaljujemo s tem, kako najlažje prepoznamo težave s ščitnico. Najpogostejše bolezni so hipotiroza, ki pomeni, da organ izloča premalo hormona, hipertiroza, kjer ščitnica deluje premočno, vnetja in tudi rak ščitnice, ki pa ga je kdaj samo na podlagi hormonskih vrednosti težje prepoznati.

Težave s ščitnico imajo tako moški kot tudi ženske, a je statistično obolelih več žensk, najpogosteje pa bolezen odkrijejo pri ženskah od 20. do 50. leta starosti. 

Žal so simptomi tako splošno razširjeni, da jih pogosto spregledamo. Pripišemo jih hitremu tempu življenja, stresu, nepravilni prehrani, pomanjkanju spanja itd. Na težave s tem organom pa pogosto niti pomislimo ne, vsaj dokler nam ne začne povzročati res hudih preglavic.

Največkrat pride do tega, da s pomočjo krvnih testov odkrijejo premalo delujočo ščitnico. Treba pa je biti pozoren na to, da nam preverijo vse hormone, ki so povezani s tem organom. Torej tako T3, ki ga žleza pod normalnimi pogoji izloča okoli 20 %, kot tudi T4, ki ga izloča okoli 80 % in se kasneje pretvori v aktivno obliko T3.

Tu in tam namreč preverjajo le hormon TSH, ki pa ga ne izloča ščitnica, ampak hipofiza. Nivo hormona TSH se namreč ob upočasnjeni ščitnici nekoliko dvigne, saj deluje tako, da jo stimulira k hitrejšemu delovanju. Žal pa testiranje samo tega hormona ni najbolj zanesljivo, deljena pa so tudi mnenja o tem, koliko bi ga naj bilo. Pri testiranju je tako treba za natančne podatke preveriti vse tri hormone, torej TSH, T3 in T4.

Hipotiroidizem ali premalo delujoča ščitnica: simptomi so precej splošni

• pridobivanje kilogramov navkljub pravilni prehrani in športu,
• utrujenost ali izčrpanost,
• zaprtje,
• zadrževanje vode v telesu,
• nizka telesna temperatura,
• neredne ali pa zelo močne menstruacije,
• pomanjkanje motivacije,
• težave s spanjem,
• težave s koncentracijo in fokusom,
• bolečine v sklepih,
• občutljivost na svetlobo,
• izpadanje las ali redčenje obrvi in trepalnic,
• hripav glas,
• suha koža,
• težave z zanositvijo oz. neplodnost,
• tesnobni občutki,
• depresija.

Hipotiroidizem ali premalo delujoča ščitnica - ti simptomi in posledice so relativno pogosti tudi pri drugih težavah, zato pogosto ostanejo spregledani. Če jih torej imamo, se je kdaj dobro odločiti za odhod do zdravnika in za testiranje delovanja ščitnice.

Hipertiroidizem – prekomerno delovanje ščitnice

Kadar ščitnica hormone izdeluje pretirano, pride do presežka, ki prav tako negativno vpliva na optimalno delovanje organizma. Ščitnica se pri tem lahko tudi poveča (povečana ščitnica).

Vzroki za prekomerno delovanje ščitnice so različni: vnetje žlez ščitnic, uporaba nekaterih zdravil ali avtoimunih bolezni (npr. Basedowa bolezen).

Znaki, da je delovanje ščitnice pretirano:

• velik apetit,
• izguba telesne teže, kljub rednemu prehranjevanju,
• pogosto odvajanje blata,
• slabo prenašanje vročine,
• prekomerno potenje,
• nespečnost, tesnoba, razdražljivost,
• hiter srčni utrip, tresavica, preskakovanje srca ,
• neredni menstruacijski cikli,
• nastanek golše. 

Tudi hipertirodizem se lahko zdravi; pri večini to vrsto težave s ščitnico odpravijo s ponovno vzpostavijo hormonskega ravnovesja.

Obstaja enostaven način, kako preveriti delovanje svoje ščitnice ...

Test aktivnosti ščitnice lahko naredimo kar v udobju svojega doma. Ta enostaven test je izumil dr. Brode Barnes z namenom hitrega ugotavljanja aktivnosti ščitnice. Z njim lahko opredelimo, kakšno je delovanje ščitničnega hormona T3 – tiroksina.

Za pravilno izvedbo testa sledimo naslednjim korakom:

1. Najprej zbijemo temperaturo na termometru. Preden ležemo k nočnemu počitku, ga postavimo ga zraven postelje. 

2. Takoj, ko se prebudimo, postavimo termometer pod pazduho za pribl. 10 minut. Pri tem z zaprtimi očmi ostanemo sproščeno v ležečem položaju. 

3. Po pretečenih 10 minutah si zapišemo izmerjeno temperaturo. To ponovimo tri jutra zapored, če se le da ob istem času.

Ženske si temperature v času menstruacije ne merite. Izmerite si jo šele tretji, ali še bolje četrti dan.

Pomen rezultatov testa:

S tridnevnim merjenjem si izračunamo povprečje, ki predstavlja jutranjo bazalno temperaturo. Vrednosti, ki naj bi segale v normalo, so med 36,55 °C in 36,77 °C. Če je izmerjena vrednost testa nižja, je velika verjetnost, da ščitnica deluje slabše.

Zdravila za ščitnico brez recepta

Katera so naravna zdravila za ščitnico brez recepta? Kadar imamo težave s pretiranim delovanjem ščitnice, je dobro paziti na zadosten vnos joda v telo. Premalo joda lahko povzroči golšavost ali težave v razvoju ščitnice in celotnega organizma. Zato mora biti jod prisoten v vsakodnevni prehrani v taki obliki, da ga lahko  telo absorbira.

Zadostno količino joda si zagotovimo z zdravo in uravnoteženo prehrano. Paziti je treba, da uporabljamo živila, ki so polnovredna in domača. Pomembno je, da odstranimo živila, kot so bela moka, beli sladkor in konzervirana hrana, jodirano sol pa zamenjamo z naravno morsko soljo, ki že sama po sebi vsebuje pristen jod.

Naravna morska sol je priporočljiva tudi pri bolnikih z golšavostjo.

Kako ugotovim, da moje telo potrebuje jod?

V lekarni lahko kupimo 2 % raztopino joda, oz. jodovo tinkturo. V obliki kroga jo nanesemo na notranjo stran stegna ali podlahti. Krog naj meri dobra dva centimetra. Pustimo delovati 10 minut do 12 ur. Če se v tem času ne pojavi rumenkasta sled, nam joda v telesu verjetno primanjkuje. 

Ko imamo težave s premalo delujočo ščitnico, si lahko pomagamo s pripravkom morske alge – haloge. Ta vsebuje več joda, ki pomaga vzpostaviti ravnovesje pri hipotiroidizmu. Ta morska alga posledično tudi pomaga pri zmanjšanju telesne teže.

Težave s ščitnico zahtevajo posebno pozornost

Pomembna razlika pri zdravljenju ščitnice je tudi v tem, za kakšne težave s ščitnico pravzaprav gre. Če ščitnica deluje premalo, pogosto le nadomestimo hormone, ki nam jih primanjkuje. 

Popolnoma druga zgodba pa je Hashimotova bolezen, kjer gre za to, da naš lastni imunski sistem napade ščitnico in njeno tkivo, zato ta ne more več pravilno proizvajati hormonov. Tudi tu moramo nadomeščati hormone, zdravljenje pa je močno odvisno od tega, v kateri fazi je ta avtoimunska bolezen. V začetni fazi lahko namreč pride do povečanega delovanja, kasneje pa se delovanje močno upočasni. Pozorni moramo biti tudi pri vnosu joda, saj ga pri Hashimotu ne sme biti preveč.

Kaj lahko naredimo sami?

Vsekakor je dobro, da pri težavah poslušamo nasvete zdravnikov, obstaja pa vendarle veliko reči, ki jih lahko že preventivno naredimo sami. Sem sodi tudi to, da uživamo primerna mikrohranila, ki omogočajo pravilno delovanje tega organa.

Katera so tista hranila oz. minerali, ki podpirajo zdravje ščitnice?

Železo

Pomanjkanje železa lahko vodi k znižanim vrednostim hormona T4, ki igra pomembno vlogo pri vzdrževanju normalne telesne teže, telesne temperature, mišične funkcije in celo mentalnega počutja. Železo sodeluje tudi v procesu pretvorbe hormona T4 v hormon T3. Do te pretvorbe mora priti, saj gre pri T3 za aktivno obliko hormona, brez njega pa se počutimo utrujene, težje se zberemo, občutljivi smo lahko na temperature, pogosta pa je tudi depresija …

Poskrbeti moramo za to, da uživamo dovolj živil, da do pomanjkanja ne bi prišlo. Železo se skriva v rdečem mesu, lupinarjih, oreščkih in semenih, polnovrednih zrnih, temni čokoladi in zeleni listnati zelenjavi. Odlična je npr. špinača pa tudi zelena alga spirulina. 

Njen prehranski profil je tako močan, da jo uporabljajo celo astronavti, svetuje pa se tudi športnikom in nosečnicam, ki imajo povečane potrebe po železu in drugih hranilih, ki jih v sebi skriva spirulina. Je namreč prava zakladnica beljakovin, vitaminov iz skupine B, poleg železa pa vsebuje tudi baker, ki je za tiste, ki imajo težave s ščitnico prav tako pomemben.

Vitamin D

Glavni vir vitamina D je seveda sonce, a žal ga večina ne prejme dovolj. Geografska lega, tip polti, omejevanje izpostavljanju soncu zaradi drugih nevarnosti, prekomerna teža, starost … Vse to so dejavniki, ki preprečujejo dovoljšno sintezo vitamina D oz. vitamina D3 s pomočjo sonca. 

Najdemo ga sicer v prehrani ali izbiramo med številnimi prehranski dodatki, dobro pa je, če pazimo, kaj vnašamo v svoje telo in izberemo nekaj, kar je čim bolj naravno in tudi učinkovito. Odličen je na primer Vitamin D3 iz jelenovega lišaja, ki na naraven, čist in varen način poskrbi, da so dnevne potrebe po tem vitaminu pokrite.

Baker, cink in selen

Pri delovanju tega organa so izredno pomembni ravno minerali, ki nam jih ne sme primanjkovati. Ko manjka eden, se podre ravnovesje med njimi in tudi v tem primeru lahko pride do tega, da se hormon T4, ki je neaktivna oblika, ne pretvori v T3, torej v aktivno obliko. 

Poleg spiruline lahko za več bakra poskrbimo še s pomočjo govedine, ki bo poskrbela tudi za železo, vsebujejo pa ga tudi školjke, rakci, paradižnik, sončnična semena in temna čokolada. V teh živilih najdemo tudi cink, ki ni pomemben le za delovanje ščitnice, ampak tudi za celoten imunski sistem, v možganih pa se obnaša celo kot živčni prenašalec, ki poskrbi, da celice komunicirajo med sabo. Za dodatno dozo cinka lahko v prehrano dodajamo tudi mandlje, ki so poleg tega tudi bogat vir prehranskih vlaknin, ki bodo poskrbele za dobro prebavo.

Tudi dodajanje selena je pokazalo izboljšanje nekaterih parametrov, merjenih v povezavi z delovanjem ščitnice, in sicer dodajanje v čim bolj naravni obliki. Odlično je, če si za zajtrk privoščimo ovsene kosmiče z banano, za kosilo pa npr. rjav riž s piščancem. Precej ga vsebujejo še tuna, brazilski oreščki in sončnična semena. Če se odločimo za prehranska dopolnila, je dobro, da si damo vrednosti mineralov tudi izmeriti.

Ali težave s ščitnico lahko rešujemo s pomočjo joda?

Jod je tisti element, ki je sestavni del ščitničnih hormonov in na katerega največkrat pomislimo, ko se pojavijo težave s ščitnico ali govorimo o boleznih tega organa. Drži, da nam ga lahko primanjkuje, saj ga s hrano, ki ni morskega izvora, ne dobimo dovolj ... 

Je pa pri vnosu vseeno potrebna previdnost. Večina ljudi potrebe pokrije z jodirano soljo, ki jo dobimo v trgovini. Dnevne potrebe odraslega človeka znašajo približno 150 µg in samo z uporabo soli jih pogosto pokrijemo. 

Na pomanjkanje morajo torej paziti predvsem tisti, ki se taki soli izogibajo, himalajska sol npr. joda ne vsebuje. Pozorni pa morajo biti tudi vegetarijanci in vegani. V hrano lahko dodajamo npr. alge. Ena najboljših je alga kelp. Alga je odlična še posebej v juhah in pa kot nadomestek soli.

Pomen probiotičnih kultur v povezavi s ščitnico …

Pogosto se ne zavedamo, kako močno so v telesu povezani različni sistemi in kako se ob eni napaki, kot pri domino učinku, začnejo podirati tudi drugi sistemi. Eden pomembnejših je vsekakor mikrobiološko ravnovesje v črevesju. Probiotične kulture vplivajo na zdravje črevesja in tudi na hormonsko ravnovesje, s tem pa na celoten endokrini sistem, del katerega je tudi metuljasti organ ščitnica. 

O povezavah so ugibali že davnega leta 1900, ko še niti niso dobro vedeli, kako pomemben ekosistem je v človeškem črevesju. Znano je, da neravnovesje v črevesju vpliva na imunski sistem, zaradi česar pri vnašanju probiotičnih kultur pogosto pride do izboljšanja avtoimunskih bolezni. Glede na to, da je še posebej pri premalo delujoči ščitnici pogost vzrok ravno imunski odziv telesa – kot npr. pri pogostem Hashimotovem tiroiditisu – je dobro poskrbeti za zdravo črevesno floro, pri čemer nam lahko delo olajšajo probiotična dopolnila. Probiotiki naj bi tako pomagali tudi v primeru, da se pojavijo težave s ščitnico.

In čemu se morajo ščitnični bolniki nujno izogniti?

Pri zmanjšanem delovanju se odsvetujejo križnice. To so rastline, kot npr. zelje, ohrovt, cvetača, repa, koleraba ... Vsebujejo namreč posebno snovi, ki jim pravimo goitrogeni. Ti pa zavirajo absorpcijo joda, kar dodano upočasni delovanje. Še posebej pomembno je, da se jim izogibajo tisti, ki se srečujejo z golšavostjo. 

Pri pretiranem delovanju je treba paziti na vnos joda, saj ga ne sme biti preveč. Morski sadeži, različne alge, mlečni izdelki … Vse to je treba pri pretiranem delovanju tega organa omejiti. 

Nekatere študije težave s ščitnico povezujejo s pretiranim vnosom glutena, omejili pa naj bi tudi kofein ter izdelke iz soje.

Ob sumu na težave s ščitnico najprej k zdravniku …

Vsekakor je dobro, da si damo vsake toliko časa preveriti vrednosti ščitničnih hormonov v krvi. Še posebej, če ima težave kdo v družini ali pa nas spremljajo sumljivi simptomi, ki bi lahko bili kazalniki težav. 

Če pa se izkaže, da naša ščitnica res ne deluje pravilno in se pojavljajo težave s ščitnico, pa si lahko poskušamo pomagati tudi na naravne načine, a moramo vrednosti hormonov pogosto spremljati, da lahko zdravljenje ustrezno prilagajamo trenutnemu stanju.