Sladkorna bolezen – kako si lahko sami pomagamo?

Pisalo se je leto 1674, ko je Oxfordski zdravnik Willis okušal urin pacientov. Urin, za katerega je rekel, da je kot sladkor ali med … Bil je prvi, ki je povezal sladek urin s čudnimi simptomi, ki so spremljali bolnike. Šlo je bolnike s sladkorno boleznijo oz. diabetesom. Bolezen so takrat komaj začeli odkrivati, danes, v 21. stoletju, pa je ena najbolj pogostih modernih bolezni …

Kaj sploh je sladkorna bolezen?

Danes vemo, da se večina zaužite hrane razgradi in velik del tega predstavlja sladkor oz. glukoza, ki se sprosti v krvni obtok. To pomeni, da se naš krvni sladkor zviša. Da bi ga celice lahko uporabile, jih je treba odkleniti, ključek, ki celice odklene, pa se imenuje inzulin – hormon, ki ga izloča trebušna slinavka.

Kadar trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali pa imamo inzulinsko rezistenco, ki se pogosto pojavi kot posledica nezdravega načina življenja in pomeni, da se celice prenehajo odzivati na inzulin, takrat je v našem krvnem obtoku preveč sladkorja. To lahko sčasoma povzroči resne zdravstvene težave, kot so bolezni srca, izguba vida, diabetične noge z razjedami in bolezni ledvic.

zdravila za sladkorno bolezen še ni, vendar lahko hujšanje, uživanje zdrave hrane in aktivnost resnično pomagajo. Tudi jemanje zdravil po potrebi, izobraževanje in podpora pri samozdravljenju sladkorne bolezni ter obiskovanje zdravnikov lahko zmanjšajo vpliv sladkorne bolezni na življenje. Če sumimo, da imamo mi ali pa kdo od naših bližnjih sladkorno bolezen, takrat le obiščimo zdravnika

Kaj pa simptomi?

Simptomi, ki se pojavijo, lahko vključujejo povečano žejo in pogosto obiskovanje stranišča, lahkoto, utrujenost, zamegljen vid, počasno celjenje ran, pogostejše infekcije, občutek mravljinčenja ali zbadanja v dlaneh in stopalih, potemnitev kože na vratu, zapestjih, komolcih in drugje v pregibih telesa.

Oblike sladkorne bolezni in razlogi zanje

Razlogi so odvisni od tipa sladkorne bolezni, saj lahko diabetes delimo na štiri pojavne oblike.

Prva oblika je diabetes tipa 1. Sladkorno bolezen tipa 1 naj bi povzročila avtoimunska reakcija. Telo po pomoti napade samo sebe in slinavka zaradi poškodb preneha proizvajati inzulin. Za tako obliko trpi samo od 5–10 % ljudi. Ta oblika je značilna za mlade, saj jo običajno ugotovijo že pri otrocih, pri najstnikih ali pa pri mladih odraslih. Večina mora vsakodnevno uporabljati inzulin, da lahko uravnavajo krvni sladkor, zdravila pa žal še ne poznamo.

Druga oblika je diabetes tipa 2. Sladkorna bolezen tipa 2 je bila še pred časom znana kot diabetes odraslih, a se lahko začne tudi v otroštvu. Tip 2 je pogostejši pri starejših odraslih, vendar je zaradi povečanja števila otrok z debelostjo danes več primerov sladkorne bolezni tipa 2 pri mlajših. Tudi pri diabetesu tipa 2 zdravila še ne poznamo, a veliko lahko pripomorejo zdrava telesna teža, pravilna prehrana in telesna vadba. Moderni način življenja z veliko sladkorji, hidrati in premalo gibanja je namreč pogosto razlog, da do sladkorne bolezni tipa 2 sploh pride.

Tretja oblika je prediabetes. Ko stanje še ni tako resno, da bi lahko govorili o sladkorni bolezni tipa 2, vrednosti sladkorja v krvi pa so že visoke, takrat govorimo o prediabetesu. Prediabetes, podobno kot diabetes tipa 1 in 2, povečuje tveganje za bolezni srca in možgansko kap in je vsekakor znak, ki napoveduje, da lahko kaj kmalu zbolimo za sladkorno bolezen tipa 2. Gre za obliko, kjer si lahko močno pomagamo s spremembo življenjskega sloga, povečamo svojo občutljivost na inzulin in preprečimo pojav sladkorne bolezni in drugih povezanih zapletov. Težava pri prediabetesu je, da običajno ni posebnih simptomov, ki bi težavo nakazovali.

Če imamo težave s telesno težo, nabiranjem maščobe okoli trebuha, če ne jemo zdravo, smo starejši od petinštirideset let, če imamo temne lise na koži vratu, pazduh, zapestij, intimnih predelov ali členkov na prstih, takrat je dobro, da občasno preverimo vrednosti sladkorja v krvi. Če so te visoke, pa še pravočasno ukrepajmo.

Pojav diabetesa pri nosečnicah

Pri nosečnicah govorimo o četrti obliki sladkorne bolezni. Gre za tako imenovan gestacijski diabetes. To je oblika sladkorne bolezni, ki se razvije samo med nosečnostjo. Ta oblika lahko vpliva tako na nosečnost kot na zdravje otroka. Med nosečnostjo nastanejo hormoni, ki pomagajo pri razvoju ploda, lahko pa blokirajo inzulin bodoče mamice. Presežek glukoze v krvi mamice pa se nato vpliva na plod. V tem primeru lahko pride do tega, da je dojenček zelo velik in je treba opraviti carski rez ali pa porod sprožiti prej.

Drugi zapleti so še preeklampsija oz. zvišan krvni tlak pri porodnici, zlatenica pri otroku in večje možnosti za diabetes tipa 2 v prihodnosti, ki ga lahko razvijeta tako mamica kot tudi otrok.

Najboljši način za preprečevanje gestacijskega diabetesa je vzdrževanje zdrave telesne teže in gibanje že pred zanositvijo. V 90 % primerov nosečniške sladkorne bolezni po porodu ni več težav. Lahko pa nosečniška sladkorna bolezen nakazuje možnost, da bi kasneje v življenju prišlo do težav s sladkorjem.

Pri uravnavanju krvnega sladkorja si lahko pomagamo tudi sami …

Poleg zdravil, ki uravnavajo krvni sladkor, in nam jih predpiše zdravnik, si lahko nekoliko pomagamo tudi sami, vsekakor pa je dobro, da se teh pravil držimo tudi, če nismo bolni, saj s tem dolgoročno preprečimo nastanek prediabetesa in sladkorno bolezen tipa 2.

Poskrbimo, da bomo uživali čim bolj uravnoteženo prehrano, neprocesirana naravna živila, ki vsebujejo snovi za uravnavanje glukoze v krvi ali pa živila, ki imajo nizek glikemični indeks in ne povzročajo hitrega dviga sladkorja. Priporočljiva je tudi telesna vadba, saj nam tudi fizično gibanje pomaga znižati nivo sladkorja in tudi celice lahko ponovno postanejo bolj občutljive na inzulin, kar pomeni, da glukoza lažje preide v celico, kjer to uporabi za hrano.

Toda kakšno hrano sploh jesti?

Glikemični indeks hrane nam pove, kako hitro se določena hrana spreminja v glukozo. Živila, ki vsebujejo belo moko in bel sladkor, imajo npr. visok glikemični indeks, kar pomeni, da krvni sladkor po zaužitju hitro strmo naraste in pride do hiperglikemije.

Eno od pravil je tudi, da izbiramo živila, ki vsebujejo veliko beljakovin, vlaknin in zdravih maščob, saj ta hranila pomagajo vzdrževati zdravo raven sladkorja v krvi. Na ta način poskrbimo, da ne prihaja do hitrih nihanj sladkorja. Če je sladkorja preveč, je namreč počutje slabo, prav tako pa je počutje slabo, če sladkor prehitro pade. Temu rečemo hipoglikemija. V primeru, ko nam sladkor tako močno pade, pravzaprav moramo zaužiti nekaj sladkega, saj lahko v nasprotnem primeru omedlimo ali pademo v šok. Najbolje je torej, da je naš sladkor konstanten in da do takih nihanj sploh ne pride.

In čemu se moramo izogibati?

Najbolj pozorni moramo biti pri uživanju ogljikovih hidratov. Še posebej prečiščenih, kot so bela moka, sladkorji, bel riž in testenine, sladki kosmiči za zajtrk.

Izogibati se je treba tudi sladkim pijačam, kot so razni sokovi in alkohol in predelanim živilom, saj pogosto vsebujejo, fruktozno-glukozni sirup, ki je diabetikom popolnoma odsvetovan.

Tudi hidrogenizirane in delno hidrogenizirane maščobe, imenovane tudi transmaščobne kisline, so izredno nezdrave. Čeprav transmaščobe neposredno ne zvišujejo ravni sladkorja v krvi, so povezane s povečanim vnetjem, odpornostjo na inzulin, s kopičenjem maščevja v trebuhu, z nižjo ravnijo dobrega holesterola in s slabšim delovanjem arterij. Odsvetovani so še sadni jogurti, saj vsebujejo nepotrebne sladkorje. Namesto njih raje izberimo navadne.

Še posebej grški jogurt je za diabetike priporočljiv, ker vsebuje veliko beljakovin, te pa pomagajo držati sladkor pod kontrolo.

Odlična živila za diabetike so še …

Med živila, ki jih diabetikom priporočamo, spadajo jagodičevje, oreščki, semena, chia semena, jajca, grški jogurt, skuta, zelena zelenjava, odlična je npr. zelena, avokado, ribe, žita, ki so polna beljakovin in vlaknin – sem sodita rž in ajda, pa tudi naravna masla oz. namaze, kot sta arašidovo in mandljevo.

Odlične so tudi začimbe, kot je vsem diabetikom dobro poznan cimet,ki je odličen način za naravno kontrolo krvnega sladkorja. Še posebej primeren pa je cejlonski cimet, ki vsebuje manj kumarina kot običajen cimet.

Priporočljivo je tudi dodajanje magnezija, saj študije kažejo, da ima magnezij tudi sposobnost uravnavanja krvnega sladkorja, poleg tega pa imajo tisti, ki imajo sladkorno bolezen, večjo porabo magnezija in jim ga zaradi tega pogosto močno primanjkuje.

Se je res treba odpovedati vsem sladicam?

To, da je treba paziti na krvni sladkor, nikakor ne pomeni, da se tu in tam ne smemo posladkati. Paziti moramo le na to, kako to naredimo.

Lahko si privoščimo kakšen kos sadja, saj sladkor v sadju ni čisto enak predelanim sladkorjem, sadje namreč vsebuje tudi vlaknine in pomembna hranila. Kljub temu je treba paziti na količino in vrsto sadja. Brez slabe vesti si lahko privoščimo jagode, maline in drugo jagodičevje.

Veliko sladkorja in s tem tudi pozornosti pa zahteva sadje, kot so datlji, zelo zrele banane, sladke lubenice in ananas. Tega sadja ne jejmo prepogosto in le v zmernih količinah.

Kaj pa sladila za diabetike?

Nekoč sta kot zdravi sladili veljala med in agavin sirup, a je treba biti pri tovrstnih sladilih zelo previden. Med si lahko privoščimo ob dobri kontroli bolezni in to le malo, agavin sirup pa je danes opredeljen kot ravno tako neprimeren kot beli sladkor.

Tudi pri ostalih sladilih je treba biti nekoliko previden, saj so nekatera lahko celo zelo škodljiva, nekatera pa kljub oglaševanju še vedno nekoliko dvignejo krvni sladkor …

Najbolj zanesljivi sladili sta stevia in eritritol. Gre za dve naravni sladili, ki ne dvigneta krvnega sladkorja in sta preverjeno varni za uživanje …

Stevija je naravno sladilo iz listov grma, ki izvira iz Južne Amerike. Stevija vsebuje spojine, imenovane steviol glikozidi, ki so približno 150–300-krat slajši od belega sladkorja. Kljub temu steviol glikozidi ne dvignejo krvnega sladkorja pa tudi kalorij stevija praktično ne vsebuje.

Ker pa nekaterim ni všeč blag priokus, ki ga lahko pusti stevija, je alternativa temu sladilu še eritritol.

Eritritol morda zveni kot neznana vrsta sladila, a v resnici obstaja že toliko časa kot grozdje, breskve, hruške, lubenice in gobe, kjer je naravno prisoten. Sodi med vrsto ogljikovih hidratov, imenovanih sladkorni alkoholi, ki jih ljudje uporabljamo kot nadomestek sladkorja, saj ne dvignejo krvnega sladkorja, nimajo kalorične vrednosti in preprosto samo prepotuje naša prebavila.

Eritritol je torej naravno prisoten v nekaterih živilih, nastaja pa tudi pri fermentaciji vina, piva in sirov. In ravno s fermentacijo ga pridelujejo tudi za širšo uporabo v namen izdelave sladila, ki je tako po videzu kot po okusu na las podobno belemu sladkorju. Uporabimo ga lahko za pripravo sladic ali pa v kavi oz. čaju.

Tako si lahko tudi diabetiki svojim brbončicam privoščijo malce sladkega okusa, ne da bi pri tem tvegali svoje zdravje.