Ustavimo parfume v kozmetiki

Aldehidi, ftalati, derivati benzena, formaldehid, toluen … poznaš te snovi?

Se zavedaš, da je kar 95 odstotkov sintetičnih dišav narejenih iz petrokemičnih snovi! Gre za snovi, ki so pridobljene iz nafte in so potencialno škodljive. Če meniš, da zato, ker so škodljive, nisi v stiku z njimi, se žal motiš. Najdeš jih namreč povsod. V kremah, šamponih, sredstvih za osveževanje prostorov, parfumih itd. V skoraj vseh dišečih rečeh torej. Ja, tudi v dišečih svečkah, ki jih za sprostitev prižigaš na kak miren večer.

Kako škodljive so pravzaprav sintetične dišave?

Ftalati so motilci endokrinega sistema, derivati benzena, aldehidi in toluen pa so znani po svoji kancerogenosti. Te snovi lahko povzročajo tudi številne alergije, migrene, astmo, slabost, motnje živčnega sistema, okvare jeter in ledvic, zelo nevarne pa so tudi za nosečnice, saj lahko škodujejo plodu. V naš krvni sistem te snovi prehajajo tako preko vonja kot tudi skozi kožo, v manjši ali večji meri pa smo jim žal izpostavljeni prav vsak dan. Skozi kožo naj bi se v telo po nekaterih podatkih absorbiralo kar 60 % snovi, ki jo nanjo nanesemo.

Ne le neprijaznost do telesa, tudi do narave

Te snovi pa ne škodujejo le človeku, ampak tudi naravi in preko narave zopet živalim ter človeku. In tako je krog škodljivosti sklenjen. Majhne molekule namreč hitro preidejo v vodne vire in na ta način v našo pitno vodo in hrano. Pretirana uporaba sintetičnih dišav povzroči tudi zmanjšanje občutljivosti za vonj, kar pomeni, da pri konstantni uporabi sintetičnih parfumov le-te vonjamo čedalje manj in manj, porabo pa zaradi tega zvišujemo.

Vsi poznamo koga, ki se po svetu sprehaja v oblačku parfuma, ker ga sam ne vonja več. A za to ni nobene potrebe. Vonj zaznavamo na veliko bolj prefinjenih in subtilnih ravneh in če kje, potem pri parfumih zagotovo velja pravilo manj je več.

Parfume in dišavnice človeštvo uporablja že stoletja, a nekoč so uporabljali le naravne substance in eterična olja cvetja ter začimb. Že Kleopatra, po kateri so se zgledovali številni, je oboževala parfume. Menda so z njimi popršili celo jadra njene ladje, da je povsod, kamor se je z ladjo peljala, za njo in njenim spremstvom ostajal prijeten vonj po parfumu. Naravnem seveda.

A parfumi so bili zaradi postopka izdelave iz naravnih sestavin izredno dragi in rezervirani za tiste, ki so si jih lahko privoščili. Dolgo so jih uporabljali le plemiči in privilegirani prebivalci višjih slojev. Nekaj časa je na dvorih bilo celo tako, da je umivanje veljalo za nekaj slabega. Vonje so poskušali prekriti z velikimi količinami parfuma. Tako je torej izgledal tudi blišč tako imenovanega Sončnega kralja Ludvika XIV. iz Versaillesa.

Okoli leta 1980 pa so začeli s pomočjo umetnih kemikalij proizvajati dišave, ki imajo močnejši vonj.

Prve umetne dišavnice so izdelali s pomočjo katrana. Potem pa so parfumi postali dostopnejši, ljudje se še niso zavedali mogočih posledic, kar je privedlo do številnih alergijskih reakcij, nepojasnjenih napadov astme ipd. V veljavo so sicer stopile določene omejitve, a te iste snovi so v manjših količinah še vedno prisotne in ravno tako kot v večjih, lahko tudi v manjših povzročajo težave. Poleg tega pa izdelovalcem kozmetike in predvsem parfumov zaradi luknje v zakonu na embalaže ni treba napisati katere snovi točno se v izdelku nahajajo.

S tem, da sestavine niso navedene po imenih, kozmetične hiše varujejo svoje "skrivnostne recepture" slavnih parfumov in ostalih izdelkov. Takrat moramo na etiketah iskati termine, kot so perfume, parfum, aroma, dišava, fragrance, žal pa nam ti termini ne povedo, kaj točno se skriva v izdelku in kako škodljivo je to lahko za nas.

Ne verjameš? Pokukaj na kakšno etiketo in v oči ti bo zagotovo padla vsaj katera od teh telesu in zdravju ne tako zelo prijaznih snovi.

Seznam znanih sintetičnih dišav in kaj povzročajo:

• Acetilaldehid: Lahko deluje kancerogeno, slabo vpliva na ledvice, živčni in respiratorni sistem.
• Benzofenon: Lahko deluje kancerogeno, motilec endokrinega sistema.
• Butilirani hidroksianizol (BHA): Dražilec kože in oči.
• Benzil salicilat: Alergen.
• Benzil benzoat: Dražilec kože, ki lahko povzroča alergijske reakcije.
• Butoksietanol: Draži kožo, respiratorni sistem in grlo. Močna izpostavljenost lahko vodi do slabosti in bruhanja, lahko poškoduje ledvice, jetra, limfni sistem.
• Butilfenil metilpropional: Močan dražilec kože in sluznic.
• Dietilftalat (DEP): Draži kožo, oči, respiratorni trakt, je potencialen hormonski motilec, povezujejo ga z motnjami živčnega sistema.
• Dioksan: Potencialno kancerogena snov.
• Formaldehid: Znana kancerogena snov, ki jo pogosto najdemo kot različne etanolamine (MEA, DEA, TEA) in v kombinacijah, ki tvorijo nevarne organske substance z dušikom, imenovane nitrozamini.
• Metilklorid: Povezujejo ga s tumorji mlečnih žlez.
• Oksibenzon (BP-3): Draži kožo, potencialno škodljiv za ledvice in jetra.
• Propilparaben oz. propil p-hidroksibenzoat: Povezujejo ga s pojavom raka dojk.
• Resorcinol: Povzroča spremembe delovanja ledvic, jeter in trebušne slinavke, negativno vpliva na kardiovaskularni in živčni sistem.
• Stiren (etenilbenzen, vinilbenzen in fenileten): škoduje jetrom, rdečim krvnim celicam, živčnemu sistemu, lahko povzroča raka, je hormonski motilec.
• Sintetično pridobljeni mošusi (galaksolid, mošusov keton, mošusov ksilen): Akumulira se v materinem mleku, popkovini, telesni maščobi, hormonski motilec in motilec reproduktivnega sistema in razvoja, povzroča poškodbe organov.
• Titanov dioksid (TIO2): Povzroča poškodbe pluč in respiratornega sistema, je potencialno kancerogena snov.
• Vinil acetat: Draži oči in respiratorni sistem, potencialno kancerogena snov.

Vse te snovi se pogosto nahajajo na deklaracijah številnih izdelkov za osebno nego, higieno, v ličilih, parfumih itd.

In zakaj v kozmetični industriji uporabljajo sintetične dišave, če so tako nevarne za zdravje?

Odgovor je preprost. Ker so neštetokrat cenejše kot naravne dišave.

Čisto se sintetičnim dišavam ne moremo izogniti, ampak …

Lahko pa uporabo omejimo, tako, da smo pozorni na to, kaj vse se skriva v izdelkih, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Pridno beremo etikete na prehranskih izdelkih in ravno tega se moramo naučiti še pri uporabi izdelkov, ki jih nanašamo na kožo ali pa uporabljamo v svoji okolici tako, da smo v tesnem stiku z njimi, jih vdihavamo ali pa se naše kože le dotikajo. Kajti vse te nevarne snovi lahko v naše telo prehajajo tudi skozi kožo.

Uporaba naravnih alternativ

Tudi pri uporabi naravnih izdelkov, kot so 100 % bio eterična olja, moramo biti pozorni, da so resnično pridelana na ekološki način, poleg tega pa gre za visoko koncentrirane spojine, ki so sicer na naraven način pridobljene iz rastlin, ki pa prav tako lahko vsebujejo toksične spojine. Uporabljamo jih torej zmerno in, odvisno od namena, nikoli v čisti obliki.

Kaj še lahko storimo?

Uporabljamo lahko certificirane izdelke iz biološke pridelave. Pozorni moramo biti tudi na oznake kot sta limonene in linalool, saj gre tudi v tem primeru za sintetični dišavi, lahko bi rekli umetna ponaredka naravnih eteričnih olj.

Za osveževanje prostorov lahko večkrat prezračimo prostore in vanje postavimo posodico s sodo bikarbono v katero kanemo kapljico priljubljenega bio eteričnega olja. Soda bikarbona bo nase vezala neprijetne vonjave, eterično olje pa bo poskrbelo za dišavo. Na okensko polico lahko za dezinfekcijo občasno postavimo tudi skodelico belega kisa. Odličen naravni filter zraka so tudi rastline.

Nekatera čistila in mila lahko izdelamo kar sami ali pa uporabljamo detergente z naravnimi eteričnimi olji. Namesto dišečih svečk uporabimo sveče iz čebeljega voska, ki imajo naravno prijeten vonj. Pozorni bodimo tudi pri izdelkih, ki jih uporabljamo za naše domače živali, saj umetne sintetične dišave škodujejo tudi njim.

Namesto sintetičnih parfumov lahko izberemo prave parfume in jih uporabljamo varčno ali pa uporabljamo naravne ekološko pridelane hidrolate oz. cvetlične vodice, ki, ne le da so prijazne do okolja, zdravja in denarnice, nudijo tudi odlično nego naši koži.